Srebrne verižice so priljubljen in vsestranski kos nakita, ki zaradi svoje elegance in prefinjenega sloga ostaja vedno v modi. Podajo se na vse polti in na vse modne kombinacije, saj so ravno prav nevtralne, a hkrati opozarjajo nase. Njihova uporaba je lahko priložnostna ali vsakodnevna. Vsaki srebrni veriži pa doda piko na i tudi obesek, saj jo povzdigne v elegantnejšo različico. Staro prepričanje je bilo, da srebro in zlato ne gresta skupaj, kar pa danes ne velja, saj je kombinacija zlata in srebra še kako aktualna. Vse generacije imajo rade srebrne verižice, saj predstavljajo prefinjenost in sodoben stil.

Darilo, spomin ali modni dodatek

Srebrne verižice so običajno narejene iz sterling srebra, ki vsebuje vsaj 92,5 % čistega srebra in 7,5 % drugih kovin. Ta zlitina zagotavlja trdnost in obstojnost nakita. Izdelava srebrnih verižic je kompleksen proces, ki vključuje oblikovanje, rezanje, obdelavo in končno poliranje. Nekatere verižice so okrašene tudi s poldragimi kamni ali drugimi materiali, kar dodatno poudari njihovo estetsko vrednost.

Poleg svoje lepote imajo tudi globljo simboliko. Srebro naj bi predstavljalo čistost, jasnost in zaščito pred negativnimi energijami. Verižica kot oblika nakita pa simbolizira povezovanje in enotnost. Nekateri ljudje jih nosijo tudi zaradi njihovega zdravilnega vpliva na telo in duha. Pogosto so darilo ob posebnih priložnostih, kot so rojstni dnevi, obletnice ali pomembni življenjski dogodki. Zato bi lahko rekli, da so več kot le modni dodatek, saj nosijo sentimentalno vrednost; še posebej če jih bližnji nosijo kot spomin na ljubljeno osebo ali kot talisman za srečo.

Srebrne verižice so večplasten in čaroben kos nakita, ki presega le modni dodatek. Njihova zgodovina, izdelava in simbolika jim daje posebno mesto med nakitom. Ne glede na to, ali izberete preprosto verižico za vsakdanjo uporabo ali pa izstopajočo, okrašeno z dragimi kamni, bo srebrna verižica zagotovo privlačila pozornost in dopolnila vaš osebni slog.

Delovanje in koristi

Hranilnik električne energije je baterija, ki vsebuje vso potrebno krmilno elektroniko, s katero lahko shranjuje energijo, ki jo proizvede sončna elektrarna. Shranjuje lahko tudi energijo iz omrežja, recimo takrat, ko je čas nižje tarife. Nato se lahko ta energija uporabi v času višje cene ter porabe elektrike.

Hranjeno električno energijo lahko porabljamo 24 ur na dan in tudi v primeru izpada električnega toka, saj v tem primeru sistem namreč vzpostavi samostojno omrežje, ki zagotavlja nadaljnjo oskrbo z elektriko.

Kako deluje

Hranilnik električne energije deluje tekom celega dne in tako se ustvarja neka dnevna dinamika proizvodnje ter porabe hranjene električne energije.

Zjutraj

Ob vzhodu sonca začne sončna elektrarna proizvajati električno energijo. Vendar pa energija, proizvedena v jutranjih urah, večinoma ne pokriva celotnih energijskih potreb gospodinjstva. Zato je tukaj hranilnik električne energije, ki preostalo energijo zagotovi iz zaloge energije, ustvarjene prejšnjega dne.

Tekom dneva

Večina proizvedene energije izvira iz tiste, ki jo sončna elektrarna proizvede čez dan. Hranilnik električne energije učinkovito hrani presežke in ko je povsem napolnjen, se ti presežki oddajo v javno električno omrežje. Bistveno je tudi nižanje koničnih moči – energija se lahko shranjuje (tudi iz omrežja) takrat, ko ni potreb po veliki moči, uporabi pa se potem lahko takrat, ko so te zahteve visoke. Potemtakem lahko ima priključek nižjo obračunsko moč, v primerjavi z močjo, ki bi bila potrebna brez hranilnika.

Zvečer in ponoči

Ker sončna elektrarna najmanj ali nič električne energije proizvaja ravno v času, ko je potreba po njej največja, nam ravno hranilnik električne energije omogoča porabljanje shranjene energije, proizvedene čez dan.

Koristi

Ker trenutne razmere na energetskem trgu ne narekujejo zanesljivih napovedi stroškov električne energije, hranilniki električne energije predstavljajo veliko priložnosti:

• Shranjevanje električne energije za kasnejšo rabo (hranilnik električne energije shranjuje elektriko, ki jo sončna elektrarna proizvede čez dan, ki jo lahko učinkovito uporabimo denimo v nočnem času)
• Povečanje samo-porabe lastne proizvedene električne energije
• Prilagajanje odjema električne energije
• Izogib koničnemu odjemu
• Zagotovitev rezervnega napajanja v primeru izpada oskrbe z elektriko iz omrežja
• Prihranek pri stroških

Če povzamemo, optimizacija samo-porabe hranilnika električne energije omogoča bolj učinkovito uporabo lastno proizvedene električne energije. Hranilnik omogoča shranjevanje energije za uporabo v času, ko jo potrebujemo (ponoči ali ko naprava ne proizvaja elektrike). Uporaba hranilnika omogoča izravnavo konic povpraševanja po električni energiji iz javnega omrežja, kar zmanjšuje stroške oskrbe. Prav tako pa se lahko uporablja kot vir rezervnega napajanja v primeru izpadov oskrbe z električno energijo.

Hranilnik električne energije je lahko uporaben tudi za prilagajanje odjema energije in zmanjšanje stroškov v času, ko je elektrika najdražja. V kombinaciji s proizvodno napravo za obnovljivo energijo omogoča otočno oskrbo z električno energijo. Poleg tega hranilnik omogoča nadzor polnilnih postaj za električna vozila, kar izboljšuje njihovo učinkovitost. Sistem hranilnika lahko služi tudi kot sredstvo za razbremenitev preobremenjenega distribucijskega omrežja.

Uporaba

V gospodinjstvih

Izboljšanje samooskrbe

Pri omejeni priključni moči elektrarne se kot rešitev ponuja hranilnik električne energije, s katerim se lahko poveča moč in proizvodna zmogljivost sončne elektrarne.

Energetska neodvisnost

V primeru, da želite biti energetsko neodvisni in nimate dostopa do omrežja, vam bo hranilnik električne energije v kombinacije s sončno elektrarno omogočal otočno oskrbo. Poleg tega bo predstavljal tudi trajnostno alternativo otočni oskrbi električne energije v primerjavi z dizelskim električnim agregatom.

E-mobilnost

V primeru hrambe električne energije v hranilnik električne energije, lahko elektriko v domači polnilnici učinkovito porabite za polnjenje svojih električnih vozil.

V podjetjih

V smeri dolgoročne stabilnosti in poslovne uspešnosti sta ključnega pomena tudi nižanje stroškov oskrbe z električno energijo ter zagotavljanje večje energetske neodvisnosti. In ravno hranilnik električne energije lahko predstavlja dolgoročno rešitev, ki jo podjetje v tej smeri potrebuje.

Dejstvo je, da še nekaj let nazaj so bili sistemi, kot so hranilniki električne energije, nekaj skoraj nemogočega. Zato njihov pojav predstavlja res nadvse velik in pomemben premik v smeri sprememb za naš planet in okolje, v katerem živimo.

Vsak solarni sistem, ki proizvaja električno energijo, ima največkrat vgrajen solarni regulator 12V, pogosto tudi 24V, boljši pa ima celo obe možnosti. Še preden se spustimo v podrobnosti, pa si poglejmo, kaj sploh je solarni regulator 12V in kakšne so njegove funkcije.

Kaj je solarni regulator 12V

Zapišimo kar najpreprosteje: solarni regulator je naprava, ki solarne akumulatorje ščiti pred prenapolnjenostjo oziroma uravnava električni tok, ki poteka od solarnih panelov do baterij. Gre za najpomembnejši element za uravnavanje napetosti in električnega toka, s pomočjo katerega dosežemo kar najučinkovitejše delovanje akumulatorja, hkrati pa preprečimo, da bi bil ta preveč obremenjen.

Poglejmo, kako je to videti v praksi. Solarne celice, ki so nameščene na strehi ali kje drugje, sončno energijo pretvorijo v električno. Električna energija se steka v akumulatorje, ki pa imajo kar nekaj slabosti, še posebej glede na dejstvo, da sončna energija ni enakomerno porazdeljena ne prostorsko ne časovno. Tu nastopi solarni regulator 12V, ki preprečuje, da bi se v akumulator steklo preveč električnega toka.

Posledice prenapolnjenosti akumulatorja znajo biti kar obsežne, pride lahko celo do eksplozije ali najmanj do njegove krajše življenjske dobe. Kadar se akumulator polni brez tovrstnega nadzora, bi v njem prišlo do vretja, s tem pa do plinjenja in posledično eksplozije. Neprimerna napetost lahko poškoduje tudi preostale naprave, ki so priključene na sistem. Solarni regulator 12V je zato zagotovo med najbolj iskanimi.

Nekateri regulatorji pri svojem delovanju preprosto zaustavijo polnjenje, spet drugi pa ga zmanjšujejo počasi, po stopnjah. Najosnovnejši regulatorji tako spremljajo napetost akumulatorja ter polnjenje ustavijo, ko se ta napetost dvigne do določene vrednosti. Zaradi vsega tega je res nujno, da poleg vseh drugih komponent v solarni sistem vgradite tudi solarni regulator.

Dodatne funkcije solarnega regulatorja

Prva funkcija solarnega regulatorja je torej zaščita akumulatorja, kadar se ta polni, deluje pa tudi v nasprotno smer – preprečuje, da bi električna energija tekla nazaj proti solarnemu modulu. S tem se izognemo nepotrebnemu praznjenju akumulatorja (zlasti ponoči) oziroma poskrbimo, da je ta ves čas ravno prav napolnjen. Solarni regulator 12V ima lahko dodan tudi polnilnik za akumulator.

Solarni regulatorji imajo zelo pogosto vgrajeno zaščito za primer kratkega stika. Ta lahko nastane pri porabnikih električne energije ali kje v kablih. Ima pa vsak solarni regulator 12V vgrajen tudi prikazovalnik stanja. Ena od njegovih funkcij je lahko tudi, da v primeru praznega akumulatorja izključi porabnike, torej naprave, ki porabljajo nastalo energijo. Izključitev se zgodi, kadar je napetost v akumulatorju nižja od določene vrednosti, ko se ta dvigne, pa regulator spet priklopi porabnike.

Regulator lahko vsebuje tudi senzor za temperature, ki poskrbi za to, da se polnjenje sproti prilagaja temperaturi akumulatorja. Ko so temperature nižje, solarni regulator 12V akumulator polni z drugačnim tokom kot pri višjih temperaturah.

Nekateri solarni regulatorji lahko polnijo dva akumulatorja hkrati, s čimer si zagotovo lahko zmanjšamo strošek investicije. No, tudi sicer investicija v kakovosten solarni regulator 12V ni velika, zlasti pa ne v primerjavi s tistim, kar lahko povzroči njegova neuporaba.

Kakšen solarni regulator naj torej izberem?

Pri nakupu regulatorja morate biti najbolj pozorni na to, da bo dovolj močan. To pomeni, da mora biti za vsaj 25 odstotkov močnejši od največje moči električne energije v samem sistemu. Nič nenavadnega ne bi bilo, na primer, da bi v sistemu nastal večji tok, kot predvidevate. Morda pa boste celoten sistem nekega dne razširili in takrat vam bo močan solarni regulator 12V prišel še kako prav. Sicer pa je izbira odvisna od tega, kako močni so solarni paneli in kakšna je napetost sistema. Seveda lahko izberete tudi kakšne dodatne funkcije, ki pa so odvisne bolj ali manj od vaših zahtev.

Dobro pa je vedeti, da ima večina solarnih sistemov z nominalno napetostjo 12 V dejansko izhodno regulacijo vse tja do 20 V, kar pomeni, da je regulator nujno potreben, saj se akumulator zaradi navedenega polni prekomerno.

Pravila za namestitev regulatorja

Obstaja nekaj pravil, ki jih morate upoštevati, kadar nameščate solarni regulator. Želimo si namreč, da bi svoje funkcije opravljal dobro in dolgo. Namestimo ga na suh in hladen prostor blizu akumulatorja. Bližina akumulatorja je pomembna zlasti zato, da bo lahko prejel čim bolj natančne podatke iz akumulatorja in temu prilagodil regulacijo polnjenja. Kljub temu naj ne bo nameščen bližje kot 30 centimetrov od akumulatorja.

Ko je solarni regulator 12V nameščen, sledi njegovo povezovanje z akumulatorjem in solarnim modulom. Pri tem je treba biti kar najbolj natančen, da bo solarni sistem deloval. Najprej regulator povežemo z akumulatorjem. Dobro bi bilo, da poleg namestite tudi varovalko. V nadaljevanju povežemo še s solarnim modulom, nazadnje pa je treba z regulatorjem povezati še porabnike električne energije.

Obvezna oprema solarnega sistema

Če torej že imate nameščen solarni sistem ali pa o njem šele razmišljate, morate zraven kupiti tudi priljubljeni solarni regulator 12V ali kakšno drugo njegovo različico. Za nizko ceno boste dobili pomemben element, ki bo ščitil akumulator, za katerega ste najverjetneje odšteli veliko več.

Solarni regulator je v solarnem sistemu namenjen uravnavi električnega toka, ki od solarnih modulov teče v baterijo ali akumulator. Posebna in najsodobnejša vrsta takšnega regulatorja je MPPT solarni regulator, ki je zasnovan na tehnologiji ‘maximum power point tracking’. V prevodu bi to pomenilo ‘sledenje točki največje moči’ oziroma, preprosteje povedano, gre za precej učinkovitejši izkoristek solarnih modulov, kar je zagotovo dovolj dober razlog, da si MPPT solarni regulator na tem mestu zasluži nekaj več pozornosti.

Kako deluje MPPT solarni regulator?

Tovrstni solarni regulator ima vse funkcije kot običajni, torej povezuje solarni modul, kjer energija nastaja, in akumulator, kjer se energija shranjuje. Njegova naloga je kar najoptimalnejše polnjenje akumulatorja, kar pomeni, da ga ščiti pred prenapolnjenostjo, saj se dogaja, da sončni moduli proizvedejo več energije, kot je akumulator lahko shrani. MPPT solarni regulator pa ima posebno dodano vrednost, saj iz sončnih modulov izvleče kar največ moči, kot je to v nekem trenutku mogoče. To pomeni, da lahko veliko bolje izkoristi delovanje solarnega sistema, lahko do 30 odstotkov ali celo več od običajnega regulatorja.

Ta vmesni člen je namreč zadolžen za to, da ves čas išče najboljše razmerje med električnim tokom in električno napetostjo oziroma na solarnem modulu išče točko, ki ima v nekem trenutku največjo moč (točka največje moči). Ta točka se seveda spreminja – zlasti glede na osončenost. Ker MPPT solarni regulator nenehno spremlja razmerje med napetostjo baterije in močjo solarnih panelov, doseže kar največji izkoristek. Če vemo, da je izkoristek solarnega panela v tem primeru za 30 odstotkov večji, lahko torej sklepamo, da lahko ob uporabi MPPT solarnega regulatorja proizvedemo enako količino električne energije kot s panelom, ki je za 30 odstotkov manj zmogljiv. Dobro je vedeti tudi, da lahko z MPPT regulatorjem polnimo 12 V akumulatorje ob solarnih panelih, ki imajo 24 V napetosti.

Vemo, da je napetost solarnega panela ali modula odvisna zlasti od tega, kako močno sije sonce, ter od temperature celic. Da se akumulator lahko polni, mora biti napetost modula višja od tiste v akumulatorju. Kadar je temperatura zraka 25 stopinj Celzija, ima modul napetost približno 17 V in lahko polni baterijo z napetostjo od 11 do 14,5 V. Kadar je zelo vroče, je napetost solarnega modula manjša (15 V), kadar je hladno, pa večja, in sicer okoli 18 V. Lahko se zgodi, da je napetost modula veliko višja od tiste v akumulatorju in tu nastopi omenjena tehnologija. MPPT solarni regulator bo v takšnih primerih v akumulator lahko pognal do 30 odstotkov več električnega toka kot običajni regulator. Ta viška energije namreč ne zna izkoristiti in energija, ki bi jo sicer lahko shranili ter uporabili, gre v nič.

Dodatne prednosti MPPT tehnologije

Zmožnost višjih izkoristkov energije je še posebej uporabna v hladnejših mesecih, torej pozimi, saj je to čas, ko je napetost modula res visoka – tudi 18 V. MPPT solarni regulator to izkoristi in v akumulator požene višek energije oziroma odvečno napetost pretvori v močnejši tok. Na ta način je tudi polnjenje akumulatorja časovno krajše. Pozimi je dan krajši, sončne svetlobe ni toliko, električne energije pa v tem času potrebujemo več kot poleti.

Naslednja prednost, ki jo ima MPPT solarni regulator, so manjše izgube moči v sistemu. Vzdržuje namreč visoko napetost v žicah od panelov do samega regulatorja in tu so izgube manjše kakor pri nižji napetosti. Poleg tega pa je tovrstni solarni regulator tudi fleksibilen, saj ga lahko namestite na različne sisteme.

In še; najsodobnejši regulatorji preprečujejo, da bi električni tok tekel v nasprotno smer, kar se lahko dogaja zlasti ponoči, ko osončenosti pač ni. Kadar paneli ne proizvajajo energije, lahko ta iz akumulatorja teče nazaj in akumulator se prazni. MPPT regulator pa ugotovi, kdaj energija iz panelov ne teče, in takrat sončne celice odklopi od akumulatorja.

Kdaj ga preprosto morate imeti?

MPPT solarni regulator preprosto morate kupiti zlasti, če kupujete module, namenjene sončnim elektrarnam. Če modul za sončno elektrarno priklopite na običajni regulator, bo modul za kar 60 odstotkov šibkejši, kot bi lahko bil.

Res je, da boste za MPPT solarni regulator odšteli nekoliko več denarja kot za običajnega, a investicija se kaj hitro povrne še posebej zato, ker vam bo obstoječi solarni sistem služil bolje kot prej oziroma boste od njega imeli več električne energije. Če torej želite, da iz sončnih celic dobite kar največ električne energije, je nakup MMPT solarnega regulatorja naravnost nepogrešljiv.

Zavedajte se, da je sončna energija obnovljivi vir, ki ga sploh še ne znamo dobro izkoristiti. Vse pa gre v smeri trajnostne naravnanosti, torej postopnega slovesa od fosilnih goriv in prehod na obnovljive vire energije. S pomočjo naprav, kot je MPPT solarni regulator, lahko poskrbite, da boste imeli od sončne energije, ki je brezplačna, kar največ. Tako boste lahko prihranili, hkrati pa naredili korak v smeri čim večje samooskrbe z energijo.

Večina ljudi, ki imajo kaj opraviti s sončno energijo vedo, da je solarni regulator še kako pomemben, ni pa veliko ljudi, ki bi natančno razumeli točno funkcij, ki jo mora opraviti solarni regulator. Če odvzamemo vse modne funkcije teh regulatorjev, pravzaprav vsi opravijo svojo nalogo, naj bodo ti dragi ali pa cenejši in morda manj dovršeni.

Kaj počne solarni regulator?

Če si ogledamo podrobnejše opise katerega koli solarnega regulatorja, je prvi element in v nekaterih primerih edina funkcija, ki prepreči, da bi se baterija preveč napolnila. Solarni regulator to stori s preprostim odklopom sončnih kolektorjev od akumulatorja. Na osnovni ravni to pomeni, da je solarni regulator le stikalo, vendar stikalo z možgani. Dober solarni regulator ima še kakšne druge funkcije, eden takih je STECA. Povsem jasno je, da želimo, da regulator odklopi sončne celice šele, ko so baterije napolnjene, za to pa mora imeti nekaj intelegence in nekaj znanja o baterijski tehnologiji. Z nekaj razumevanja, kako se baterije polnijo, je bolj smiselno dovoliti, da se napetost akumulatorja dvigne do regulacijske točke, nato pa skrbno regulira naboj s plošč, da nekaj časa zadrži napetost na tej točki. To je absorbacijska faza, običajno traja 92 % do popolnoma napolnjenih baterij. Po končani fazi se solarni regulator spusti v “plavajoči sistem” in v tem sistemu pušča dovolj naboja do plošč do baterij, da napetost akumulatorja ostane na svoji “plavajoči točki”.

Z drugimi besedami, sončna energija ni enakomerna, obsevanost sončnih celic je različna, zato bi občasno lahko prišlo do prenapolnjenosti akumulatorja. Posledica le tega je lahko celo eksplozija in s tem bi zmanjšali življenjsko dobo akumulatorja. 

Solarni regulator – preprečevanje prenapolnosti akumulatorja.

Solarni regulator zmanjša polnjenje akumulatorja, ko je ta poln. Ko napetost akumulatorja pade je solarni regulator tisti, ki znova omogoči polnjenje akumulatorja.

Ko je akumulator poln, ne more sprejemati dodatne energije iz solarnega modula. Če bi se solarni modul prenapolnil, bi prišlo do vretja akumulatorjev, povečalo bi se plinjenje, izhajala bi voda, zaradi plinjenja pa lahko pride tudi do eksplozije. Lahko pa tudi povišana napetost v akumulatorjih poškoduje električne naprave, ki jih oskrbuje. Nekateri solarni regulatorji uravnavajo polnjenje akumulatorja tako, da popolnoma vključijo in izključijo polnjenje akumulatorja. Pri nekaterih solarnih regulatorjih polnjenja je možno točko, ko solarni regulator polnjenja spremeni napetost z katero se polni akumulator, nastaviti, pri drugih je nastavitev avtomatska.

Solarni regulator – preprečevanje toka v obratni smeri

Sončne celice čez dan polni akumulator, ponoči pa pride do obratnega procesa. Pri solarnih modulih z manjšo močjo, kjer ni potrebno uporabiti regulator polnjenja, nekateri proizvajalci že vgradijo diodo, ki preprečuje praznjenje akumulatorja. Torej, ponoči tok iz baterije teče v obratni smeri, da je ne izgubimo, so nam v pomoč sončni regulatorji, sicer so izgube toka zelo skromne, vendar regulator polnjenja lahko te izgube prepreči.

Solarni regulator s temperaturnim senzorjem.

Zdaj smo že spoznali temperaturo akumulatorja, ki se spreminja z okoljem, s tem pa se spreminja tudi točka optimalnega polnjenja. Ko se akumulator polni, se seveda segreva, zato je potrebno polnjenje akumulatorja prilagoditi njegovi temperaturi. Temu pravimo temperaturna kompenzacija. 

Pri nizkih temperaturah bo solarni regulator polnil akumulator z višjim tokom, pri višjih temperaturah pa ga bo polni z manjšim. Če je temperaturni senzor vgrajen v solarni regulator, mora biti ta nameščen čim bliže akumulatorju, da bo “prebral” realno temperaturo, lahko pa je tudi regulator, ki ima kabel in se namesti na akumulator ter tako bolj natančno odčita temperaturo akumulatorja. 

Solarni regulator, kako izbrati primernega in kakšnega?

Osnovna izbira je odvisna od moči solarnih panelov v solarnem sistemu in od napetosti solarnega sistema. Kakšno funkcijo solarnega regulatorja bomo izbrali, je odvisno od vašega proračuna, ki ste ga namenili v ta namen in od samega solarnega sistema. Lahko izberete večji solarni regulator, ki je primeren za višji tik in ne škodi, morda pa ga boste koristno uporabili kasneje, če se boste odločili širiti svoj solarni sistem. 

Solarni regulator mora ustrezati nominalni napetosti solarnega sistema, ter omogočati maksimalen tok polnjenja akumulatorja. Potrebno moč solarnega regulatorja izračunamo tako, da vzamemo podatek o kratkostičnem toku in ga pomnožimo z varnostnim faktorjem 1,25, izberete le še solarni regulator polnjenja, katerega moč, je enaka ali višja od zmnožka. Ko izberete solarni modul, ne pozabite na morebitne kasnejše širitve solarnega sistema. Če bomo v prvi fazi postavitve solarnega sistema skoparili pri izboru moči solarnega regulatorja, bo potrebno solarni regulator pri širitvi solarnega sistema zamenjati z zmogljivejšim, kar pa pomeni dodatne in nepotrebne stroške.

Kje mora biti nameščen solarni regulator?

Regulator mora biti nameščen čim bližje akumulatorju, da je kontrola polnjenja na čim bolj relativnih podatkih, a je vseeno priporočljivo, da solarni regulator ohrani varnostno razdaljo vsaj 30 centimetrov od solarnega akumulatorja. Prav tako naj se solarni regulator namesti na hladen in suh prostor.

Solarni regulator, postopek povezovanja s solarnim modulom in akumulatorjem.

Pri povezovanju regulatorja s solarnim modulom in akumulatorjem ter porabnikom, je potrebo upoštevati vrstni red povezovanja, saj v nasprotnem primeru sistem ne bo deloval. Najprej je potrebno povezati akumulator s solarnim regulatorjem, nato je potrebno povezati solarni modul s solarnim regulatorjem in na koncu še električne porabnike s solarnim regulatorjem polnjenja. Priporoča se, da na + solarni kabel namestite varovalko. Če imate solarni regulator serije Steca Solsum F, se bo pri pravilni povezavi akumulatorja s solarnim regulatorjem prižgala zelena LED lučka.

Če ste uporabnik solarnega sistema in se poslužujete porabe energije obnovljivih virov, ali pa boste šele postali, je to vsekakor odlična, bolj ekonomična in predvsem okolju prijazna naložba, ki lahko posameznikom pomaga zmanjšati “ogljični odtis”. Čeprav se vam morda zdi precej zajetna naložba, je vseeno danes dosti bolj dostopna in se bo dolgoročno obrestovala. Sistem solarne energije ni tako zapleten, soncu daje energijo in jo s pomočjo komponent ali bolj znanih fotonapetostnih celic, ki so zasnovane za pretvorbo sončne svetlobe v enosmerni tok, nato s pomočjo pretvornika pretvori v porabo energije. V samem jedru sistema pa je majhna vendar zelo pomembna komponenta, ki se imenuje solarni regulator.

Trenutno tržišče ponuja veliko različnih učinkovitih in raznovrstnih vrst solarnih modulov oz. tako imenovanih sončnih panel na katere je lahko pritrjenih več različnih vrst sončnih celic. Njihova delitev je kar obsežna, saj poznamo tri različne skupine in potem še več podskupin posamezne vrste. V tem članku se bomo osredotočili na kristalne silicijeve sončne celice, ki jih delimo na silicijeve trakove, polikristalne in monokristalne sončne celice. Pri tem se bomo osredotočili na prednosti in slabosti polikristalne in monokristalne sončne celice ter na razlike med njima. V članku vam bomo na enostaven, a hkrati strokoven način predstavili možnosti obeh najbolj pogosto porabljenih vrst, pri tem pa vas spodbudili, da  tudi sami najdete rešitev za svoj objekt.  

Osnovni opis posamezne vrste celice

Najbolj razširjena oblika sončnih celic so prav celice iz kristalnega silicija, saj te pokrivajo kar 90% vseh svetovnih objektov. V nadaljevanju si lahko preberete kakšne so osnovne karakteristike posamezne vrste celic in za koga so te najbolj primerne.

– MONOKRISTALNE SONČNE CELICE

Monokristalne sončne celice imajo tipičen temno črn lesk kot ga vidite inštaliranega na veliko objektov po Sloveniji. Prepoznate jih lahko tudi po njihovi malo bolj posebni obliki oz. zarobljenih robovih, ki nastanejo zaradi fizikalnih in kemijskih lastnosti monokristalnega silicija, po katerih so monokristalne sončnice celice dobile ime. Svojo posebno obliko pridobijo tudi zaradi posebnega procesa obdelave. Njihovo ime monokristalne sončne celice se nanaša tudi na dejstvo, da je posamezna celica narejena iz enega celega kristala silicija. Zaradi teh lastnosti veljajo za najbolj donosne oz. za sončne celice z največjim izkoristkom.

Kakšen je proces izdelave monokirstalne sončne celice?

Solarne sončne celice te vrste pridobivajo iz taline kremenčevega peska, ki je v obliki ingota. Celice oblikujejo tako, da talino razrežejo na izredno tanke rezine, ki jih potem s posebnimi postopki oblikujejo v solarno celico. 

Kakšen donos imajo monokristalne sončne celice?

Ta vrsta celic spada med najdražje v kategoriji kristalnih silicijevih celic, ravno zato ker posamezen kristal izredno počasi raste. Zaradi njihove enodelne (mono) zgradbe te omogočajo, dober donos sončne energije. V popolnih pogojih laboratorija njihov donos znaša kar 25%, med tem ko v realnih pogojih na objektu ta doseže od 15% do 17% donos. To predstavlja v primerjavi z drugimi vrstami celic največji energijski donos. Verjetno se zato kar 44% trga, kljub nekoliko višji ceni, odloča za nakup teh solarnih celic.

• POLIKRISTALNE SONČNE CELICE

Vizualni izgled teh celic je nekoliko drugačen od monokristalnih solarnih celic. Zanje je značilna dvobarvnost in ne poenotena barvna shema kot pri predhodni vrsti. V ospredju sta svetlo in temna modra barva, ki sta produkt njihovega načina proizvodnje. Že sama beseda in logično sklepanje vam lahko pove, da so polkristalne sončne celice, za razliko od monokristalnih, narejene iz večjega števila kristalov silicija. Med tem pa izdelava ostaja zelo podobna prej opisanemu postopku pri monokristalnih solarnih celicah. V tem primeru ima ingot več kristalov, ki se hkratno obdelujejo. Čeprav bi si mislili, da več kristalov pomeni večjo vrednost, tukaj deluje logika »manj je več«. S tem kažemo na dejstvo, da so polikristalne sončne celice zaradi večjega števila kristalov cenovno bolj ugodne in hkrati lažje za obdelavo.

Kakšen donos imajo polikristalne sončne celice?

Zaradi njihove več delne sestave se poleg cene in olajšanega načina proizvodnje zmanjša tudi njihov donos. V nadzorovanem laboratorijskem okolju bodo takšne celice imele 21% donos, med tem ko bodo v realnih razmerah na objektih imele od 13% do 15% donos. Kljub temu, da njihovo delovanje nima tako velikega izkoristka kot monokristalne sončne celice, se te uvrščajo med najbolj prodajane na svetovnem trgu. Trenutni podatki kažejo, da se kar 50% vseh kupcev na koncu odloči za nakup te vrse solarnih panel. Slednji podatek je odraz predvsem veliko bolj dostopne cene.

KAKO IZBRATI NAJBOLJ PRIMERNO VRSTO SONČNIH CELIC ZA VAŠ OBJEKT?

Seveda se morate pred nakupom dobro prepričati in pretehtali kakšne so vaše preference in predvsem finančne zmožnosti. Večinoma se bo vaša odločitev odražala tudi v tem kakšno površino imate namen pokriti, saj bo ta podatek v veliki meri vplival tudi na ceno celotne investicije. Zgoraj napisani podatki so sicer veljavni, a niso nujno vezani na vse verzije posamezne vrste. S tem mislimo, da so lahko nekatere polikristlane sončne celice, ki veljajo za »manj donosno verzijo« v primerjavi s kakšnimi slabše izdelanimi monokristalnimi sončnimi celicami, dejansko proizvedejo več električne energije. Pri nakupu se zato vedno prepričajte kakšno kakovost ponuja posamezni prodajalec za določeno ceno. Z drugimi besedami povedano, se pred nakupom dobro izučite, med seboj primerjajte različne verzije in predvsem berite drobni tisk. Kljub temu v primeru dobre izdelave solarnih celic velja nekakšna realna opredelitev, da polikristalne sončne celice pretvorijo okoli 20% sončne energije v elektriko, med tem ko, monokristalne sončne celice pretvorijo okoli 25% sončne energije v električno energijo.

KAJ JE SKUPNO OBEMA VRSTAMA KRISTALNIH SOLARNIH CELIC?

Za obe vrsti proizvodov je značilna rigidnost, kar pomeni, da se niti monokristalne in niti polikridstalne solarne celice ne morajo prilagajati direktno na podlago. Zanimivo je tudi, da od njihove uporabe najprej ne zaznavajo večjih odstopanj v času delovanja. Za obe vrsti tehnologij je predviden kar 25-letni časovni okvir delovanja. Obe vrsti sončnih celic potrebujeta enako vrsto vzdrževanja, pri kateri je pomembno, da se zagotovi ustrezno in pogosto zračenje sistema, ki posledično omogoča dobro hlajenje na notranji strani solarnega modula. Na ta način boste znatno povečali njihov čas delovanja. Za obe vrsti je značilno tudi to, da panele s temi celicami lahko spreminja naklon, s čimer lahko povečate izkoristek celic, neglede na vrsto izdelave. Prav tako lahko oba sistema nadgradite z tako imenovanim MPPT solarnim regulatorjem, da bo vaš izkoristek od 20-30% boljši.

Ne glede na to za katero vrsto kristalnih solarnih celic se boste odločili, se vam bo investicija zagotovo povrnila v obdobju 15 let. Vsaka tako začrtana trajnostna investicija, ne bo služila le eni generaciji, ampak bo lahko pripomogla večgeneracijski energetski neodvisnosti. Poleg vašega proračuna vam bo večno hvaležna tudi naša narava, saj boste s takšnim odgovornim ravnanjem pripomogli k ohranjanju njene čistosti. Obnovljivi viri energije so naša prihodnost, zato vstopite vanjo še danes.

Vprašanje strešne kritine je še kako aktualno zlasti takrat, ko ste v fazi novogradnje ali pa ravno sprejemate odločitev, da bi bilo pametno zamenjati vašo že dotrajano strešno kritino. Ker gre za relativno drago investicijo, si zagotovo želite kritine, ki bo upravičila vaša pričakovanja po kakovostni strehi, ki bo vaš dom več desetletij varovala pred različnimi vremenskimi pojavi in naravnimi katastrofami. Če pa je poleg tega še enostavna za prekrivanje, preprečuje prevelike toplotne izgube in s svojo težo ne obremenjuje preveč obstoječe strešne konstrukcije, pa je izbira še toliko lažja. Eden izmed takšnih sistemov strešne kritine so strešni paneli.

Kakovostna strešna kritina, ki zavaruje vašo streho pred številnimi vremenskimi pojavi

Slovenija je dežela spremenljivega vremena, kjer ne moremo uiti pestri paleti številnih vremenskih pojavov. Zato je pri izbiri strešne kritine potrebno biti pozoren tudi na to, ali je prilagojena na številne vremenske pojave. Streha v Sloveniji mora namreč v enem letu prenesti močno osvetljenost Sonca, močan in oster veter, številne nalive, hkrati pa mora biti prilagojena na širok razpon temperatur, ki se v povprečju raztezajo vse od -15 stopinj Celzija pa vse do 40 stopinj Celzija.

Kritina, ki v splošnem velja kot kakovostna kritina, pripravljena na vse vremenske pojave, so vsekakor strešni paneli. Poleg prilagodljivosti številnim vremenskim pojavom, pa jih odlikuje tudi lastnost, da so skoraj vse vrste strešnih panelov primerne tudi za strehe z višjimi nakloni. To je koristen podatek zlasti za tiste, ki se nahajate v krajih, kjer ste vsako leto bogato obdarjeni s snegom.

Vseeno pa morate biti pozorni, da vsi strešni paneli niso enako odporni na številne vremenske pogoje in temperature, zato bodite pri njihovem nakupu vsekakor pozorni na specifikacije, v katerih se morajo nahajati podatki o tem, koliko so izbrani strešni paneli primerni za določene pogoje. Zlati je to pomembno takrat, ko izbirate med navidezno podobnimi strešnimi paneli, med katerimi je edina opazna razlika v ceni posameznih strešnih panelov. Zavedajte se, da vam kakovostni strešni paneli lahko služijo več desetletij, zato naj v tem koraku cena ne bo odločilni faktor.

Majhne toplotne izgube

Strešni paneli so na trgu prisotni že dolgo časa, vse bolj pa so priljubljeni zlasti v zadnjih letih, saj je razvoj strešnih panelov zajadral v smer energetske učinkovitosti in ekološkega pristopa v gradnji. Čeprav lahko trenutno izbirate med široko paleto različnih vrst strešnih panelov, so najbolj priljubljeni tisti, ki ne le poskrbijo za to, da je vaša hiša zaščitena pred zunanjimi vplivi, ampak hkrati tudi preprečijo velike toplotne izgube, po katerih so znane nekoliko bolj klasične vrste strešnih kritin.

Strešni paneli danes v sebi skrivajo tudi nekaj centimetrski pas izolacije, ki preprečuje toplotne izgube, kar igra pomembno vlogo zlasti v zimskih mesecih, hkrati pa skrbi tudi za to, da se hiša v poletnem času ne pregreje. Nekateri strešni paneli vam tudi omogočajo, da v zimskem času v notranjost hiše oddajajo IR toploto, ki so jo prejeli od osvetljevanja Sonca in tako ne le poskrbijo, da hiše ne prizadenejo toplotne izgube, ampak olajšajo ohranjanje njene stalne temperature, kar se odraža tudi pri nižjem računu za ogrevanje.

Lahka strešna konstrukcija omogoča enostavno prekrivanje

Strešni paneli pa se lahko pohvalijo še z eno odliko in to je njihovo enostavno prekrivanje. So namreč zelo lahka strešna kritina, zaradi česar prekrivanje s strešnimi paneli ne postane mukotrpno prekladanje težkih bremen. Posamezen strešni panel kljub svoji veliki dimenziji v povprečju tehta le nekje med 2 in 3 kilogrami.

Pomembno je tudi poudarjati, da ravno zaradi svoje majhne mase, strešni paneli ne obremenjujejo obstoječe strešne konstrukcije. Ta podatek pride prav zlasti tistim, ki se odločate za prenovo strešne kritine in vas je strah, da boste zaradi tega morali ponovno postaviti celotno strešno konstrukcijo. Z izbiro strešnih panelov je ta skrb odveč, saj omogočajo prekrivanje na že obstoječo strešno konstrukcijo, kar vsekakor odtehta velik strošek, ki bi ga bilo potrebno opraviti pri prekrivanju z ostalimi vrstami strešne kritine.

Pozorni bodite na kvaliteto

Strešni paneli so tako vrsta strešne kritine, ki ji bo vaša hiša, pa tudi denarnica na dolgi rok zelo hvaležna. Pomembno je le, da v široki paleti različnih proizvajalcev strešnih panelov izberete tistega, ki vam bo ponudil najboljše razmerje med ceno strešnih panelov, ki jih ponuja, ter njihovo kakovostjo in nenazadnje tudi kakovostjo opravljene storitve prekrivanja strehe. Nič vam ne koristi, če za zelo ugodno ceno kupite nekakovostne strešne panele, ki vas bodo pustili na cedilu ob prvi večji vremenski ujmi in boste takrat zopet morali kupovati nove. Nakup strešne kritine naj bo naložba za več desetletij, zato se mu temeljito posvetite in dobro preverite ponudbo. Le tako boste naslednjih nekaj deset let skozi vse leto brezskrbno uživali v vašem domu, ki bo pokrit z zanesljivimi strešnimi paneli.

Poraba električne energije v Sloveniji po statistiki SURS kaže, da Slovenci porabimo na leto 6.352 kWh na prebivalca, kar znaša v povprečju 17 kWh na dan za enega Slovenca, medtem ko celotna poraba energije na človeka na dan znaša 82 kWh in zajema tudi druge vire energije. Glede na to, kolikšna je poraba električne energije v Sloveniji, jo doma proizvedemo kar 83,5 % in sicer največ iz jedrske energije, tudi iz premoga in hidroenergije. Iz sončnih elektrarn smo proizvedli le 2 % energije, kljub porastu teh elektrarn pri nas v zadnjih letih.

Brez električne energije si danes ne moremo predstavljati življenja, sploh ne od kar se je pojavila korona kriza, saj večina dela poteka od doma in se je dejansko celotno življenje večine slovenskih državljanov, z izjemo nekaterih poklicev, preselilo v naše domove. Za kakovostno bivanje v naših domovih, za ogrevanje in hlajenje, osvetljavo, toplo vodo, pripravo hrane, higieno, komunikacijo in delo ter razvedrilo pa seveda potrebujemo električno energijo.

Do letošnjega leta je večino električne energije porabila cestna industrija predvsem promet in predelovalna industrija, šele na tretjem mestu so gospodinjstva. V tem letu je možno, da se bo ta slika precej obrnila na glavo, kar bodo pokazali statistični podatki.

Poraba električne energije v Sloveniji glede na vire energije

Poraba električne energije v Sloveniji po SURS-u kaže, da Slovenci proizvedemo največ električne energije iz neobnovljivih virov energije in sicer kar 83 %. Od tega je 47 % proizvedene elektrike iz jedrske energije, še vedno 34 % iz premoga in 3 % iz zemeljskega plina. Ne uporabljamo pa nafte in naftnih derivatov, kar je dobro za okolje.

Iz obnovljivih virov energije pa uporabljamo 12 % hidroenergije, 3 % biogoriva ter odpadkov, najmanj pa iz sončne in geotermalne energije, samo 1 %. V tem sektorju imamo še precej možnosti za razvoj, kar tudi podpira država z razlogom ohranjanja čistega okolja in narave.

Zadnje čase pa distributerji električne energije ponujajo možnost izbire, iz katerega vira bomo uporabljali elektriko. Primer je eden najboljših in najbolj znanih distributerjev energije Gen-i, ki za doplačilo enega Eur zagotavlja samo električno energijo iz sončnih elektrarn. Odločitev vsakega porabnika posebej pa je, ali bo to podprl ali pa ne.

Poraba električne energije v Sloveniji glede na vrste elektrarn

Vetrnih elektrarn v Sloveniji še nimamo in tudi ni videti neke večje možnosti za postavitev take elektrarne glede na silen odpor okoljevarstvenikov.

Imamo pa sončne elektrarne, ki proizvedejo 2 % električne energije glede nato, kolikšna je celotna poraba električne energije v Sloveniji. Ker so subvencionirane s strani države, se jih postavlja vedno več in je ta trend zadnja leta zelo v porastu, kar je za našo prihodnost in okolje dobro znamenje, saj smo na poti uporabe čiste in obnovljive energije za proizvodnjo električne energije.

30 % vse električne energije proizvedejo hidroelektrarne. Največje pri nas so Dravske elektrarne Maribor (DEM), sledijo jim Soške elektrarne Nova Gorica (SENG), pa še Savske elektrarne Ljubljana (SEL) in  Hidroelektrarne na spodnji Savi (HESS).

35 % električne energije proizvede naša edina jedrska elektrarna Nuklearna elektrarna Krško (NEK).

33 % električne energije proizvedejo termoelektrarne na premog in plin, ki pa so Termoelektrarna Šoštanj (TEŠ), Termoelektrarna Trbovlje (TET), Termoelektrarna Toplarna Ljubljana (TE-TOL) in pa plinska elektrarna Termoelektrarna Brestanica (TEB).

Kakšna je poraba električne energije v Sloveniji glede na končne uporabnike?

Poraba električne energije v Sloveniji, ki je namenjena končnim potrošnikom, je v povprečju 5.000 ktoe ali 206 PJ (= 57 TWh) glede na vir iz SURSa.

Vsako leto je na slovenskih cestah vedno več registriranih motornih vozil, zato je poraba električne energije v cestnem prometu največja, kot tudi v ostalem prometu, znaša pa kar 39 %. V tem letu se slika na tem področju precej spreminja.

Na drugem mestu po porabi električne energije je industrija, ki porabi 25 % vse električne energije v Sloveniji. Največ elektrike porabi predelovalna industrija, tak trend je pričakovati še naprej, saj predelovalna industrija mora obstajati ne glede na razmere, ker jo nujno potrebujemo za proizvodnjo hrane na primer.

Tretji največji porabnik pa so vsa gospodinjstva pri nas, ki pa porabijo 23 % električne energije glede na druge porabnike na leto, kar pa se v tem letu spreminja v prid gospodinjstev in ne vemo, koliko časa bo ta trend še trajal.

Kako se deli poraba električne energije v Sloveniji v gospodinjstvih?

Glede na poudarke iz SURSa je poraba električne energije v Sloveniji v gospodinjstvih največja za velike električne gospodinjske aparate, med katere sodijo hladilniki, zamrzovalne skrinje in drugi zamrzovalniki, pralni in sušilni stroji in pomivalni stroji, ki porabijo kar polovico električne energije v gospodinjstvu. Po vsej verjetnosti se ta trend ne bo spremenil neglede na korona situacijo.

Poraba električne energije v Sloveniji je največja  za ogrevanje sanitarne vode, kar je dobrih 18 %. 12 % pa porabimo za ogrevanje in hlajenje prostorov, kar pa bi se znalo spremeniti glede na to, da domače prostore uporabljamo vedno več, zadnje čase pa kar stalno. Slabih 8 % porabimo za pripravo hrane, 6.5 % za pametne naprave in najmanj 5.5 % za razsvetljavo. Tudi te slednje tri porabe bi se letos znale spremeniti v plus, torej v večjo porabo glede na to, da smo več doma, saj ni pričakovati, da bo večina gospodinjstev hrano naročala izven bivalnih prostorov.

Poraba električne energije v Sloveniji in podnebne spremembe

Lansko leto 2019 se je pričel postopek priprave Celovitega nacionalnega energetskega in podnebnega načrta, v katerem so zapisani ukrepi in cilji zmanjšanja skupne emisije toplogrednih plinov za 36 %.

Eden od ciljev, ki se vseh nas tiče je tudi, da se bo energetska učinkovitost povečala za 35 %. Želimo doseči kar 27 % delež pridobivanja energije iz obnovljivih virov energije ter v končni rabi energije za celotno državo. Te cilje bo država izvajala na več načinov. Že nekaj let pa podpira izgradnjo zasebnih sončnih elektrarn in vgradnjo toplotnih črpalk ter izgradnjo nizko ali nič enrgijskih hiš.

Za vse investicije v novogradnje na ta način država prispeva lahko posameznemu investiranju v novogradnjo ali obnovo stavbe do 21 tisoč Evrov, kar je dobra spodbuda, ki bo zagotovo dolgoročno obrodila veliko sadov. Poraba električne energije v Sloveniji se bo tako lahko izvajala tudi iz obnovljivih virov energije, kot je sonce in sicer lahko sončno elektrarno namesti vsaka stavba, ki ima za to nekaj osnovnih pogojev.

Potencial, ki ga ima sončna energija v Sloveniji, je kljub naši ozemeljski majhnosti, zelo velik. V zadnjem desetletju smo lahko zasledili vedno večjo ozaveščenost o tem, kako lahko sončna energija v nasprotju s klasičnim pridobivanjem električne energije, ohranja zdravo okolje. Slovenci so se tako vedno bolj začeli zavedati, da je sončna energija zelo donosna tudi v ekološkem pogledu, saj velja za zelo čisto in tako okolju prijazno. Sončna energija v Sloveniji se je, od njenega prihoda na naš trg, izkazala v svoji donosnosti in »zaprla usta« še tako glasnim skeptikom, ki so trdili, da je to še ena velika marketinška poteza.

Začetek sončnih elektrarn v Sloveniji

Naša država je med tistimi »srečnicami« v svetu, ki imajo na voljo zelo veliko površino enakomerne osončenosti, kar nam ponuja veliko možnosti za razvoj sončnih elektrarn. Slovenija je svojo prvo postavitev sončne elektrarne doživela v letu 2001. Od tega leta naprej smo lahko na naših tleh zasledili postopno večje povpraševanje po malih sončnih elektrarnah, ki so za našo državo najbolj primerne. Prebivalstvo se je predvsem zaradi vedno boljše informiranosti začelo zavedali, da je sončna energija, skoraj edini energetski vir, ki ga lahko na obnovljiv način izrabljamo.

Koliko sončne energije lahko proizvedemo v Sloveniji?

Sončna energija v Sloveniji se proizvaja po celotnem ozemlju naše države. Po meritvah leta 2016 je skupna količina energije proizvedene v Sloveniji znašala 6.830 ktoe, od tega je zabeležena pridelana sončna energija v Sloveniji znašala 2% celote vrednosti. Podatki iz letošnjega julija 2020 kažejo, da z  uporabo novodobnih solarnih konstrukcij, elektriko pridobiva kar  8.027 sončnih elektrarn po celi Sloveniji. Največji zabeleženi delež slovenskih sončnih elektrarn je v podravski regiji, kjer je nameščenih kar 2023 elektrarn. Proizvedena sončna energija v Sloveniji pa je veliko manj priljubljen koncept v Posočju, saj število sončnih elektrarn znaša samo 366 elektrarn. Seveda ne moramo trditi, da je porazdeljenost sončnih elektrarn po državi zgolj odraz popularnosti. Velik vpliv na to koliko elektrarn je v določeni slovenski regiji je predvsem odvisno od količine sonca, ki ga za optimalno delovanje potrebuje tovrstna konstrukcija. Sončna energija v Sloveniji in drugod po svetu je tako zelo povezana s stopnjo sončnega obsevanja na določnem terenu. Na prvo žogo bi tako lahko trdili, da je Primorska regija tista, ki je primarna proizvajalka slovenske sončne energije. Kljub temu, da je tam največja izpostavljenost in stopnja sončnega sevanja, ta proizvede manj kot 10% moči vse sončne energije proizvedene v Sloveniji. Največji deleže inštalirane moči, ki jo merimo v MW, ima kot smo že omenili Štajerska oz. bolj natančno okolica Maribora. Sončne elektrarne na tem območju proizvedejo do 12,5 MW moči, kar predstavlja kar neverjetno tretjino vse moči, ki ga predstavlja sončna energija v Sloveniji. V radiju nekaj kilometrov oz. v okolici Celja pa sončne elektrarne proizvedejo 8,9 MW, kar je prav tako zelo veliko. Štajerska, ki pridela kar polovico vse moči, pridobljene s sočnimi elektrarnami, zato velja za najbolj donosno »sončno« regijo.

Sončna energija v Sloveniji – kakšna je bila preteklost in kako svetla je njena prihodnost?

Iz grafov, ki kažejo napoved rasti kumulativne moči, ki jo proizvedejo sončne elektrarne, se je od leta 2007 pa do leta 2025, močno povečevala. Poglejmo si, kako se je pridelana kumulativna moč, ki jo premore sončna energija v Sloveniji, gibala v preteklosti in kakšne so napovedi za prihodnost.

• PREGLED KOMULATIVNE MOČI IZ SONČNIH ELEKTRARN V PRETEKLIH LETIH

Od leta 2007, ko na slovenskih tleh ni bilo zaslediti večjih proizvajalcev sončne energije, se je njihhovo število postopoma povečevalo. Največji preskok v številu smo lahko zasledili med letom 2009 in 2010. Sončna energija v Sloveniji se je v tem času povečala iz 9MW na kar 45 MW. Podobno se je zgodilo tudi med letoma 2010 in 2011, ko smo lahko bili priča povečanju kumulativne moči, pridelane s sončnimi celicami, iz 45 MW na kar 99 MW. Podoben trend se je nadaljeval tudi v obdobju leta 2011 in 2012, ko smo iz 99MW prišli na 222MW. Po tem letu se je skupna sončna energija v Sloveniji minimalno povečevala. Do leta 2019 so naše sončne elektrarne proizvedle kar 313 MW kumulativne instalirane moči.

• NAPOVEDI ZA PRIHODNOST PROIZVODNJE SONČNE ENERGIJE V SLOVENIJI

Strokovnjaki na podlagi statistike predvidevajo, da bo tako število sončnih elektrarn kot tudi količina kumulativne instalirane moči, rasla vse do leta 2025. Enakomerna rast, ki naj bi jo zabeležili v naslednjih letih, naj bi tako do leta 2025 znesla 562 MW.

Sončna energija v Slovniji – kakšna je finančna podpora sončnim elektrarnam?

OVE je leta 2018 v namen podpore v proizvodnji električne energije izplačal kar veliko vsoto pomoči. Ta je znašala 135,1 milijon EUR, kar pa seveda ni vezano le na pridelavo sončne energije, ampak na celotni elektro-energijski sektor. Od celotnega zneska je bila sončna energija v Sloveniji deležna 46,5%, kar znese zavidljivih 62,8 milijona EUR. Kljub temu, da je vsota kar velika, pa smo bili v letu 2018 priča znašanju prispevkov namenjenih »sončni« industriji. V enem letu, torej od 2017 do 2018, smo lahko zasledili zmanjšanje podpore za kar 11%. Vzrok zato pa leži predvsem zaradi zmanjšanja proizvodnje električne energije, ki je posledica  manjše stopnje sevanja.

Sončna energija v Sloveniji postaja vedno bolj popularen trend samooskrbe. Iz zgoraj razvidnih podatkov pa lahko zaključimo, da Slovenija glede na svoje naravne zmožnosti skriva še veliko neodkritega potenciala. Upamo, da bo velik potencial sončne energije za naše gospodarstvo sposoben videti tako vsak posameznik, kot tudi slovenska politika. Samo na tak način bomo lahko resnično opravičili rek o državi na sončni strani Alp.

V duhu skrbi za okolje in lastnih prihrankov pri vzdrževanju gospodinjstva in plačevanju komunalnih prispevkov, sta vse bolj priljubljeni investiciji sončna elektrarna in toplotna črpalka. Čeprav na prvi pogled obe prispevata k zmanjšanemu številu položnic in skrbi za okolje, je med njima velika razlika. Zato vam bomo predstavili v čem se razlikujeta sončna elektrarna in toplotna črpalka.

Obe skrbita za samooskrbo vašega doma, a na različnih področjih

Dejstvo je, da lahko sončna elektrarna in toplotna črpalka pomembno prispevata k večji samooskrbi vašega doma, saj izkoriščata brezplačno energijo iz okolja in jo pretvorita v uporaben energent, ki je prijazen do vaše denarnice. Sončna elektrarna in toplotna črpalka obe za svoje delovanje izkoriščata sončno toploto, oziroma energijo sonca, toda na različna načina.

Domačo sončno elektrarno namestite na strehi vaše hiše, pod pogojem, da na tisti strani, na kateri bo nameščena, ni nobenih strešnih oken. Nanjo torej namestite module s sončnimi celicami. V času, ko je streha obsijana s sončnimi žarki, sončne celice absorbirajo sončno toploto in jo s pomočjo posebne tehnologije pretvorijo v električno energijo, zarasi česar je vaš dom lahko energetsko neodvisen od javnega električnega omrežja. Preden se odločite za namestitev sončne elektrarne je dobro poklicati tudi strokovnjaka, ki bo izvedel ustrezne meritve in vam svetoval, ali se vam glede na osvetljenost s soncem in stabilnost strešne konstrukcije splača investirati v domačo sončno elektrarno ali ne.

Toplotna črpalka pa je po drugi strani namenjena izkoriščanju energije sonca za potrebe ogrevanja vode in centralnega sistema. V Sloveniji se najpogosteje namešča toplotno črpalko zrak voda, kar pomeni, da toplotna črpalka pretvori energijo toplega zraka, ki ga je segrela sončna toplota, v toploto, s katero segrejemo vodo. Ločimo toplotne črpalke za ogrevanje hiše, toplotne črpalke za ogrevanje sanitarne vode ter kombinirane toplotne črpalke, torej tako za ogrevanje hiše kot tudi sanitarne vode. V primerjavi s sončnimi elektrarnami so toplotne črpalke pogostejša izbira mnogih Slovencev.

Torej, sončna elektrarna in toplotna črpalka obe izkoriščata isti vir energije, ampak za različne namene in na različne načine.

Sončna elektrarna vam ne omogoča le prihranka, ampak tudi zaslužek

Ko primerjamo v čem se razlikujeta sončna elektrarna in toplotna črpalka, naletimo na še eno veliko razliko med njima. Obe vam omogočata velik prihranek. Toplotna črpalka pri plačilu ogrevanja hiše in vode, sončna elektrarna pri plačilu elektrike. Toda sončna elektrarna vam poleg tega ponuja tudi možnost zaslužka. V primeru, da si lahko privoščite in vam površina vaše strehe omogoča dovolj veliko sočno elektrarno, ki proizvede več električne energije, kot jo lahko porabite v vašem domu, višek električne energije oddate v javno električno omrežje v skladu s pogodbo, ki jo običajno podpišete z lokalnim ponudnikom električne energije. Po navadi se v tej pogodbi določi postavke oddaje in porabe električne energije. Torej, ko vaša sončna elektrarna porabi več električne energije kot je lahko porabite, jo oddate v omrežje, ko pa proizvede premalo elektrike za potrebe vašega gospodinjstva, pa se elektrika avtomatično začne dobavljati iz električnega omrežja. Na koncu meseca le še poravnate obračun. Če je bilo z vaše strani več oddane elektrike v omrežje kakor prejete, vam torej elektro podjetje plača primerno vsoto za oddano električno energijo.

Sončna elektrarna in toplotna črpalka sta dobitna kombinacija

Toda pri iskanju v čem se razlikujeta sončna elektrarna in toplotna črpalka hitro ugotovimo, da skupaj predstavljata dobitno kombinacijo za samooskrbo vašega doma. Dobra in primerno velika sončna elektrarna bo namreč proizvedla dovolj elektrike, da bo le-ta zadoščala tudi za letno porabo električne energije, ki jo porabi toplotna črpalka. To pomeni, da bosta obe napravi skupaj poskrbeli, da se bodo vaše mesečne položnice drastično zmanjšale, saj boste tako lahko popolnoma zastonj ogrevali hišo, hkrati pa vam ne bo treba plačevati položnic za porabljeno elektriko, saj jo boste proizvedli sami.

Sončna elektrarna in toplotna črpalka vam ponujata možnost subvencij

Čeprav sončna elektrarna in toplotna črpalka predstavljata ključ do velikih prihrankov, pa obe skupaj zahtevata velik začetni vložek, ki si ga marsikdo ne more privoščiti. Zato imate možnost koriščenja subvencij in ugodnih kreditov, ki vam bodo pomagali, da boste z lažjim srcem začeli pogumno pot do samooskrbnega doma, poleg tega pa vam bodo tudi omogočili, da se vam bo investicija hitreje povrnila.

Sončna elektrarna in toplotna črpalka sta upravičeni do subvencij Eko sklada. Da lahko ti dve subvenciji izkoristite, morate izpolniti vlogo in priložiti vsa potrebna dokazila. Na voljo pa vam je tudi ugoden kredit.

Poleg tega pa se pri izbranem izvajalcu pozanimajte še o možnostih drugih subvencij. V nekaterih krajih namreč finančno injekcijo doda tudi lokalna občina ali katera druga pristojna uradna ustanova. O še kakšni dodatni priložnosti za prihranek se lahko pozanimate tudi pri izbranem izvajalcu. Pomembno je le, da se o vseh možnostih dobro pozanimate, da ne boste pozneje obžalovali zamujene priložnosti, saj sta sončna elektrarna in toplotna črpalka navkljub vsem medsebojnim razlikam investiciji, ki bosta vašemu domu dodali popolnoma novo vlogo.